Znamenitosti

Loški grad

Leži na terasi obsežnega hribovja, ki se dviga zahodno izza zadnjih hiš Mestnega trga in se nadaljuje v gozdnate strmine Lubnika. Stavba slogovno ni enotna, saj so jo dozidavali, popravljali in spreminjali skozi različna obdobja v njeni več stoletni zgodovini. Temeljne zasnove gradu segajo v začetek 13. stoletja, prvotni grad so namreč zgradili freisinški škofje kmalu po prejemu loškega ozemlja. Ob potresu, ki je leta 1511 prizadel Škofjo Loko, je bil grad skoraj popolnoma porušen. V naslednjih letih, od 1513 do 1526, je bil pod vladavino škofa Filipa na novo sezidan.

Loški muzej Škofja Loka

Muzej, ustanovljen leta 1939, domuje na Loškem gradu,  prvič omenjenem že leta 1202. To je muzej kompleksnega tipa z arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko ter muzejem na prostem. Muzej varuje naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja, ki je v preteklosti 830 let (973-1803) pripadalo bavarski škofiji Freising.

Tavčarjev dvorec na Visokem

Na terasi nad desnim bregom Poljanske Sore, ki jo obroblja škofjeloško hribovje z dominantno postavljeno cerkvijo sv. Volbenka, stojita veliki domačiji. Večja in mogočnejša je Kalanova. Zanjo se je v začetku 20. stoletja uveljavilo ime Tavčarjeva domačija, ker je posest kupil pisatelj in politik Ivan Tavčar. Nekoliko skromnejša je bliže mostu postavljena Debeljakova domačija, ki je ohranila prvotno stanovanjsko in gospodarsko namembnost.

Nacetova hiša

Na robu vasi Puštal, tik ob srednjeveški Škofji Loki, stoji nad desnim bregom Poljanske Sore Nacetova hiša. Hiša je edina v Škofji Loki, ki od sredine 18. stoletja do danes ni bistveno spremenila svoje zunanje podobe in svoje bivalne hiše. Tloris je značilen za alpsko hišo. Pritličje ima zidano vežo, črno kuhinjo, leseno spodnjo hišo in kamro ter kaščo. Letnica 1755, ki je ohranjena na stropu spodnje hiše, označuje čas temeljite prenove v baročnem obdobju. Redki poznogotski klesani kamniti detajli kažejo na nastanek hiše v 16. stoletju. Nacetova hiša je najbolje ohranjena kmečka stavba na škofjeloškem območju in v ljubljanskem zaledju.

Kapucinska knjižnica

Znamenitost kapucinskega samostana je knjižnica p. Romualda Marušiča, ki se nahaja v prizidku samostana. Vsebuje okoli 5.200 knjižnih enot starejšega fonda, ki imajo status kulturnega spomenika. Med njene dragocenosti sodi 21 inkunabul. To so knjige, ki so tiskane pred letom 1500, najstarejša med njimi je iz leta 1473. Med rokopisi je najznamenitejši ŠKOFJELOŠKI PASIJON (Processio Locopolitana), ki ga je leta 1721 dokončno oblikoval in s kaligrafsko pisavo napisal kapucin p. Romuald Marušič in je najstarejše v celoti ohranjeno slovensko dramsko besedilo, opremljeno z režijskimi opombami. Poleg knjižnice je na ogled tudi stalna razstava o Škofjeloškem pasijonu.

Kamniti ali Kapucinski most

Most je zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki. Zgraditi ga je dal škof Leopold sredi 14. stoletja. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Pridevnik Kapucinski se ga je prijel po prihodu kapucinov v Loko v začetku 18. stoletja. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip svetega Janeza Nepomuka, z loškim grbom na podstavku.Tako še danes oba bregova povezuje več kot šeststo let stari most, najstarejši spomenik te vrste v srednji Evropi.

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Cerkev v Crngrobu je bila že od srednjega veka dalje priljubljena romarska točka. Cerkev ima v zavetju neogotske lope na fasadi fresko Svete nedelje, ki izvira iz sredine 15. stoletja in prikazuje opravila, ki so bila v tem času ob nedeljah prepovedana. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je ena najlepših srednjeveških cerkva na Slovenskem. Nastajala je v daljšem časovnem obdobju, od konca 13. stoletja do sredine 19. stoletja. Na pročelju cerkve je freska sv. Krištofa z Jezusom na rami. Svetemu Krištofu so se priporočali zoper naglo smrt. Glavni oltar, posvečen Mariji, velja za največji zlati oltar na Gorenjskem. V cerkvi je tudi neke vrste muzejski eksponat, ki naj bi se tu nahajal že od sredine 15. stoletja in naj bi po legendi pripadal Ajdovski deklici.

Emina romarska pot

Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme. Ema je s svojim možem Viljemom II. Breže-Sekškim vladala ozemlju od Furlanije do Gornje Štajerske in od tam do Dolenjske. Kljub tragični izgubi moža in sinov ter drugim velikim preizkušnjam ni izgubila vere, temveč je svoje življenje posvetila skrbi za revne in ustanavljanju številnih župnij. Pot poteka preko Koroške, Štajerke, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma-Pilgerweg). Emina romarska pot na Škofjeloškem območju poteka po Poljanski dolini do Žirov, skozi Škofjo Loko, kjer na turistično informacijski točki dobite vse informacije o Emini romarski poti, romarsko knjižico in romarski zemljevid. Pot vodi naprej v Crngrob s cerkvijo Marijinega oznanjenja, skozi Selško dolino do Železnikov in Sorice.

alenkaZnamenitosti