REŽISER IN VODJA PROJEKTA

Občina Škofja Loka poskrbi za izbor vodje projekta ter ustanovitev strokovnega odbora, ki izbere režiserja in spremlja priprave na uprizoritve. Bratje kapucini pa izberejo duhovnega vodjo Škofjeloškega pasijona.

Režiser in vodja projekta tesno sodelujeta z različnimi strokovnjaki in duhovnim vodjem. V režiserjevi strokovni skupini so lektorji, koreografi, kostumografi, scenografi, leta 2015 tudi dramaturg in drugi tehnični mojstri. Ožja skupina vodje projekta skrbi za promocijo, protokol in finance. Pri pripravi sodeluje tudi organizacijska skupina, ki se ukvarja s tehnično pripravo uprizoritev.

IGRALCI

Sodeluje več kot 800 igralcev iz različnih kulturnih društev, gledaliških skupin, pevskih zborov, orkestrov, glasbenih zasedb, konjeniških skupin, gasilskih društev … Sodelujejo tudi izobraževalne in kulturne ustanove.

Igralci se delijo po skupinah glede na vloge, ki jih imajo v uprizoritvah. Med številnimi vlogami so tudi: govorjene moške in ženske vloge, pomembnejše neme vloge, jezdeci, vodniki konj, adamovi otroci, puščavniki, spokorniki, grenadirji, dragonci, člani cehovskih združenj in bratovščin, zborovski pevci, solo pevci, godbeniki, nosači, adamovi otroci …

Vodje skupin v pripravah na uprizoritve tesno sodelujejo z režiserjem in skrbijo za stalno povezanost med igralci.

KONJENIKI

Posebnost Škofjeloškega pasijona je Pasijonska konjenica. Vloge konjenikov se razlikujejo po težavnosti. Med njimi so individualne vloge, jezdeci v skupinah, vodniki konj …

V procesiji so tri vprege, ena vleče voz s trinajstimi nastopajočimi, druga vleče voz na katerem je pritrjen križ z Jezusom in tretja vprega vleče dva križa.

Za konje, ki prispejo v Pasijonski tabor na dan uprizoritve, sta urejena dva hleva, privezi in ograde za izpust konj.

GLASBA

Leta 1999 je nastala glasba in druga zvočna podlaga in postala pomemben del uprizoritev. Glasba je nastala na osnovi korala in ljudske glasbe. Glasbo za Škofjeloški pasijon sta v koralni maniri pripravila skladatelj Andrej Misson – instrumentalno in organist Tone Potočnik – vokalno. Zvočna kulisa se v uprizoritvah ustvarja tudi z vsakdanjimi predmeti kot so lesene palice, kuhalnice, brusilni kamen, prodniki pa tudi z glinenimi basi in zvonovi v cerkvah … Leta 2009 so bile dodane nove skladbe: Avizo, Tolminski rožar, Pasijonski preludij in Burdon. Nastali so tudi trije zvočni posnetki glasbe za lutnjo – Menuet. Leta 2015 so bili dodani novi glasbeni vložki in narejene nekatere izboljšave pri katerih je poleg glavnih dveh skladateljev sodeloval tudi tolkalist Jaka Strajnar.

V uprizoritvah sodelujejo instrumentalisti, pevci solisti in zborovski pevci, pomembno funkcijo ima tudi Častna združena pasijonska pihalna godba.

KOSTUMOGRAFIJA IN MASKA

Leta 1999 je kostumografinja Nada Slatnar pripravila obsežno kostumografijo za približno 600 nastopajočih. Kostumografija temelji tudi na raziskavah oblačilne kulture začetka 18. stoletja in skuša ujeti Škofjo Loko v tedanjem času. Del kostumografije temelji na ljudski tradiciji v pogledu na svetopisemske osebe. Nekateri kostumi pa so bolj preprosti in stilizirani in sledijo simboliki trem barvam Škofjeloškega pasijona rdeči (ljubezen, trpljenje, mučeništvo, kri), črni (spokornost, žalost, pekel, statusni simbol) in beli (čistost, nedolžnost, ranljivost).

Kostume so izdelovale številne domače šivilje, in sicer pod budnim očesom profesionalnega krojača. Zahtevnejše baročne kostume in oblačila so izdelali v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Kostumografija v večji meri ostaja nespremenjena, se pa z vsako novo uprizoritvijo pripravijo posamezni novi kostumi in izvajajo popravila. Za kostume in rekvizite v Pasijonskem taboru skrbijo še garderoberke in rekviziterji.

Pri uprizoritvah sodelujejo tudi številni maskerji in frizerji, ki se predhodno za delo usposobijo na tečajih. Maska je pri nekaterih vlogah zelo zahtevna. Pri uprizoritvah pa je prav maska tisti del, ki je dovolj odprt za nadaljnje raziskave in nadgradnje.

Za hranjenje in obnovo kostumov ter rekvizitov skrbi Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka.

SCENOGRAFIJA

Starodavno mestno jedro s svojo arhitekturo predstavlja najboljšo izjemno kuliso Škofjeloškega pasijona. Po mestu so izobešene pasijonske zastave. Zvečer je mesto osvetljeno z rdečimi lučmi, večerne uprizoritve pa še z reflektorji in baklami.

Izčiščeno scenografijo, ki se zlije s starim mestnim jedrom in omogoča gledalcu, da se osredotoči na spremljanje igralcev in vsebine, sta pripravila Bojan Rihtaršič in Minca Rihtaršič. Pri pripravi scenskih elementov so sodelovali mojstri z različnih področij.

PRIZORIŠČA

Na štirih prizoriščih: A – Mestni trg, B – Trg pod gradom, C – Spodnji trg, D – Kašča so postavljeni statični odri, ki omogočajo boljšo vidljivost igralcev. Pred njimi je rezerviran prazen prostor za prenosne odre, ki jih nosijo nosači ali pa jih vlečejo konji, za jezdece in za tiste nastopajoče, ki pridejo peš. Na vsakem prizorišču se odigra uprizoritev v celoti. Škofjeloški pasijon se še danes enako kot v preteklosti odvija na procesijski način. Igralci opravijo krožno pot skozi mestno jedro in vmes na vseh štirih prizoriščih pred gledalci odigrajo 20 prizorov. Za nemoten potek uprizoritev skrbi obsežna tehnična in organizacijska ekipa ter mojstri zvoka in luči.

Na prizorišču D je uveden sistem, ki omogoča spremljanje uprizoritev gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim.