300 let Škofjeloškega pasijona
Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič.
Preberi več
Letošnji Pasijonski doneski so posvečeni trem stoletjem Škofjeloškega pasijona. Škofja Loka je že tri stoletja povezana s spokorniško procesijo, znano pod imenom Škofjeloški pasijon (ŠP), Romualdovo pasijonsko dramsko besedilo pa je v slovenskem prostoru tudi edino, ki se nam je v celoti ohranilo v prvotni podobi. Škofjeloškemu in drugim pasijonom se posvečajo prispevki v reviji Pasijonski doneski, ki v postnem času že šestnajstič prihajajo med bralce. Izdajatelja publikacije sta Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, založnik pa je Občina Škofja Loka
Pasijonski doneski so obsežna periodična publikacija z izključno pasijonsko vsebino, ki prispeva k znanstvenokritični obravnavi Škofjeloškega pasijona in se posveča njegovi najširši percepciji ter odmevom v lokalnem in evropskem prostoru.
Pasijonske doneske lahko kupite v spletni trgovini muzejskega društva (povezava), na blagajni Loškega muzeja Škofja Loka (povezava) in v prostorih TIC Škofja Loka na Mestnem trgu 42 (povezava).
Letošnja številka Pasijonskih doneskov je posvečena trem stoletjem Škofjeloškega pasijona, ponuja pa tudi druge zanimive vsebine. V prispevku Troje stoletij Škofjeloškega pasijona se dr. Matija Ogrin ozre v čas nastajanja škofjeloške spokorniške procesije in osvetli do sedaj znane točke v času, ki jih je v zgodovini loškega pasijona moč zanesljivo datirati. Knjiga ŠP je v koronskem letu 2020 doživela temeljite konservatorsko-restavratorske posege, ki jih natančno popiše njihova izvajalka, mag. Blanka Avguštin Florjanovič, dr. Monika Deželak Trojar pa predstavi dokumente, ki so se ohranili ob ŠP. V prispevku dr. Marjete Pisk spoznavamo pasijonsko kulturo pri Slovencih skozi ljudske pesmi, eno od oblik pasijonskih pobožnosti, ki so bile med ljudmi zelo razširjene, razmah pa so doživele v prvi polovici 18. stoletja. Velika spokorna pasijonska procesija p. Romualda in celotna življenjska izkušnja sv. p. Pija se prepletata v središčni točki obeh – Kristusovem trpljenju. Prav zato se je brat Jaroslav Knežević iz škofjeloškega kapucinskega samostana v prispevku Jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu posvetil stigmam, vidnim znamenjem bližine s trpečim Kristusom. Z močnim doživljanjem Kristusovega trpljenja je povezan še prispevek Martine Kraljič o slovenski mistkinji Magdaleni Gornik. Kristusovo trpljenje lahko podoživimo tudi ob številnih filmskih upodobitvah. Film režiserja Mela Gibsona Kristusov pasijon, o katerem piše p. dr. Andraž Arko je kot umetniško delo zagotovo eden najbolj spornih, polemičnih, presojanih in analiziranih filmov, ki je bil kdajkoli posnet.
V rubriki Pasijonski razgledi se skozi osebno izkušnjo upodabljanja Jezusa v dosedanjih uprizoritvah ŠP predstavita dva igralca, Alojz Bogataj iz Poljanske in Matej Šubic iz Selške doline. Poleg predstavitve dogodkov, ki jih je bilo v lanskem letu zaradi epidemije precej manj, kakor običajno, se seznanimo še z usodo pasijonske sobe v Škofji Loki in prav posebnim zadostilnim romanjem iz leta 1979. Zanimiv je tudi prispevek o postnih ali pasijonskih jaslicah, ki so v Sloveniji slabo poznane, vendar se tradicija njihovega postavljanja s pomočjo Društva ljubiteljev jaslic v naših krajih spet oživlja.
Pasijonski doneski so tokrat zažareli v podobah akademskega slikarja Lucijana Bratuša ob spremni besedi Gorazda Kocijančiča.
Škofjeloški pasijon 2021 je zaradi epidemije Covid - 19 v letu 2022 ODPOVEDAN. Imetnike vstopnic prosimo, da se obrnejo na pasijonsko pisarno glede vračila vstopnic.
Strokovni odbor, režiser, vodja projekta in župan obžalujejo, da je prišlo do odpovedi, vendar v takšnih okoliščinah ni možno varno speljati tako velikega projekta, ki vključuje ogromno število sodelujočih. Aktivnosti za naslednjo uprizoritev se bodo začele takoj, ko bo to mogoče.
