300 let Škofjeloškega pasijona
Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič.
Preberi večZ razstavama, ki sta nastali v lanskem letu, vam želimo približati kulturno in duhovno, predvsem pa živo dediščino Škofjeloškega pasijona, ki se je ohranila skozi tri stoletja.
Razstava 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona predstavlja mesto Škofjo Loko in njegove znamenitosti, med njimi tudi Kapucinski samostan v katerem je pater Romuald Štandreški zapisal znameniti rokopis – Škofjeloški pasijon. Predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in tudi uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Pomemben člen pri uprizoritvah so prostovoljci – igralci in tisti, ki skrbijo, da predstave nemoteno potekajo. Poleg njih pa so pomembni tudi tisti prostovoljci, ki v okviru različnih društev skrbijo, da se duh Škofjeloškega pasijona v mestu in širši okolici ohranja skozi vsa leta z raznimi prireditvami in drugimi vsebinami, ki jih predstavljamo v dveh publikacijah.
Škofjeloški pasijon je ena največjih dragocenosti Škofje Loke in pomemben del slovenske kulturne dediščine. Njegov pomen prerašča tudi narodne okvirje, kar je prepoznal Unesco in ga leta 2016 uvrstil na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Leta 2012 je Vlada Republike Slovenije razglasila Škofjeloški pasijon za živo mojstrovino državnega pomena.
Leta 2008 je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije vzpostavilo zbirko podatkov o nesnovni dediščini Register nesnovne kulturne dediščine in kot prvo enoto vanj vpisalo Škofjeloški pasijon.
Leta 2018 je v Register nesnovne kulturne dediščine vpisan tudi Kapucinski samostan v Škofji Loki.
Razstava Prizori Škofjeloškega pasijona prikazuje 20 prizorov uprizoritev v sliki in besedi. Fotografije za razstavo so prispevali znani loški fotografi. Velik izziv pri razstavi pa je bil predvsem angleški prevod Perioch – kratkih vsebin slik iz originalnega Romualdovaga rokopisa. S prevodom smo želeli tudi tujemu bralcu približati duh tistega časa v katerem je nastala rokopis ŠP. Zahtevno prevajalsko delo je opravil znani slovenski pesnik, prevajalec in novinar Marjan Strojan.
Razstavi smo v lanskem letu postavili v Kapucinskem samostanu. V letošnjem letu pa bomo v maju z njima gostovali v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.
Poleg razstav si boste lahko ogledali še dokumentarni film o restavriranju originalne knjige z naslovom Arheologija pasijonske knjige.
Organizator: Javni zavod 973, Občina Škofja Loka
Fotografije: Denys Shadro
Škofjeloški pasijon 2021 je zaradi epidemije Covid - 19 v letu 2022 ODPOVEDAN. Imetnike vstopnic prosimo, da se obrnejo na pasijonsko pisarno glede vračila vstopnic.
Strokovni odbor, režiser, vodja projekta in župan obžalujejo, da je prišlo do odpovedi, vendar v takšnih okoliščinah ni možno varno speljati tako velikega projekta, ki vključuje ogromno število sodelujočih. Aktivnosti za naslednjo uprizoritev se bodo začele takoj, ko bo to mogoče.