Razstavi o Škofjeloškem pasijonu na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem

Razstavi 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona in Prizori Škofjeloškega pasijona smo za Občino Škofja Loka pripravili v Javnem zavodu 973 – v okviru katerega deluje tudi tako imenovana Pasijonska pisarna, ki je zadolžena za izvedbo uprizoritev Škofjeloškega pasijona.

Razstava 300 let živa dediščina Škofjeloškega pasijona – Škofjeloški pasijon umesti v prostor kjer je nastal – torej v Škofjo Loko in v Kapucinski samostan. Predstavi nekaj zgodovinskih dejstev o Škofji Loki in različne točke v mestu, ki so pomembne za predstavitev Škofjeloškega pasijona. Dotakne pa se tudi duhovne dediščine in redovnih skupnosti, ki so delovale in še delujejo v našem mestu. Predstavi Kapucinsko knjižnico in njeno knjižnično gradivo, ki je pomemben za slovensko kulturno zgodovino.

Ko govorimo o Škofjeloškem pasijonu govorimo o rokopisu, ki ga že tri stoletja hrani Kapucinski samostan v Škofji Loki. Govorimo pa tudi o živi dediščini, ki se je v našem mestu ohranjala prav tako skozi tri stoletja  Danes za ohranjanje te dediščine skrbijo številni prostovoljci, ki sodelujejo pri uprizoritvah in društva ter župnije, ki letno pripravljajo različne dogodke in vsebine.

Razstava izpostavi tudi pomen Škofjeloškega pasijona na državnem in mednarodnem nivoju. Leta 2008 je bil Škofjeloški pasijon kot prva enota vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine – nosilec kulturne dediščine pa Občine Škofja Loka. Leta 2012 ga je vlada RS razglasila za živo mojstrovino državnega pomena in leta 2016 je bil ŠP vpisan v UNESCO Register nesnovne kulturne dediščine človeštva. Tri leta nazaj pa je bil v Register nesnovne kulturne dediščine vpisan tudi Kapucinski samostan Škofja Loka kot nosilec duhovne dediščine Škofjeloškega pasijona.

Z razstavo Prizori Škofjeloškega pasijona želimo gledalcu približati veličastnost uprizoritev. Nanaša se na uprizoritve v sodobnem času, ki so jih režirali Marjan Kokalj, Borut Gartner in Milan Golob.

Bogato slikovno gradivo dvajsetih prizorov  so prispevali fotografi iz širšega Škofjeloškega območja.
Kratki povzetki vsebine oziroma perioche so povzete po zapisu patra Romualda. Njihov v angleški jezik smo zaupali prevajalcu, pesniku in novinarju Marjanu Strojanu.

Posnetek odprtja razstave si lahko ogledate na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=7rZqnKsgHZQ