300 let Škofjeloškega pasijona
Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič.
Preberi več
Mag. Aleksander Igličar, vodja strokovnega odbora Škofjeloškega pasijona 2026, je na predlog Miroslava Kutlaka, vodje pasijonske skupine v kraju Horice na Šumave, Češka republika, s strani češkega Narodnega inštituta za kulturo prejel povabilo, da sodeluje na mednarodni konferenci z naslovom Nesnovna kulturna dediščina in njen potencial za razvoj občin in regij, ki je bila v sredo, 21. oktobra 2026 v prostorih Narodnega inštituta za kulturo v Pragi. Sodelujoči iz tujine so svojo predstavitev izvedli na daljavo.
Konferenca je bila namenjena predvsem češki strokovni javnosti, nekaj udeležencev pa je bilo tudi iz tujine. Čeških udeležencev je bilo blizu 90. Konferenca je bila pripravljena v okviru postopkov za vpis pasijona v Horicah na Šumave na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kamor je bil Škofjeloški pasijon vpisan decembra 2016 v Adis Abebi.
Mag. Aleksander Igličar je v svoji predstavitvi predstavil Pomen Škofjeloškega pasijona v mednarodnem okolju. V prvem delu je podal osnovne značilnosti Škofjeloškega pasijona, tako zgodovinske kot tudi iz uprizoritev v sodobnem času. V drugem delu pa je govoril o pomenu vpisa Škofjeloškega pasijona na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar je seveda udeležence najbolj zanimalo. Delitev izkušenj med pasijonskimi mesti je zelo dobrodošlo za vse pasijonce, trenutno še zlasti za Češke, ki nam želijo slediti z vpisom na UNESCO-v reprezentativni seznam.
Konferenca je hkrati velika priložnost za širjenje zavedanja Škofjeloškega pasijona v evropski strokovni javnosti in verjamemo, da bo kdo izmed udeležencev konference tudi med gledalci prihodnjega Škofjeloškega pasijona.
Fotografija z generalke Škofjeloškega pasijona 2026
Foto: Tomo Strle/agencija CITRUS