300 let Škofjeloškega pasijona
Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič.
Preberi več
Utrinke z letnega srečanja si lahko preberete na spletni strani združenja Europassion:
Vir naslovne fotografije: Facebook profil Europassiona.
V nadaljevanju delimo prispevka dveh udeležencev loške skupine, ki se je udeležila srečanja v Nemčiji.
Od četrtka, 11. septembra do nedelje, 14. septembra 2025 je bilo v nemškem mestu Chroščice 41. letno srečanje združenja EUROPASSION, ki povezuje okrog 90 pasijonskih krajev iz več kot 15 evropskih držav. Med udeleženci je bila tudi delegacija Občine Škofja Loka, Zavoda 973 in gibanja Pasijonski veter.
Srečanje Europassiona so gostili Lužiški Serbi (nem. Sorbi), staroslovanska manjšina na območju jugo-vzhodne Nemčije. Srečanje je bilo v manjšem kraju Chroščice (nem. Crostwitz), ki je 70 km vzhodno od Dresdna, pb 50 km zahodno od nemško-poljske meje in pb 30 km severno od nemško-češke meje. Lužiški Serbi (pri nas napačno poimenovani Lužiški Srbi, med Serbi in Srbi ni tesne povezave) na tem področju živijo od 6. stoletja in pravi čudež je, da so skozi zgodovino ohranili svoj jezik, kulturo in običaje. Lužiška Serbija se deli na zgornji del (glavno mesto Budyšin – nem. Bautzen) in spodnji del (glavno mesto Cottbus). Danes je Lužiških Serbov od 30.000 do 40.000. Njihova govorica izhaja iz staroslovanskega jezika in če govorimo počasi, se razumemo. Zanimivo je, da je njihov jezik poleg slovenščine edini slovanski jezik, ki uporablja dvojino. Značilna je njihova globoka vernost, v zgornjem (južnem) delu prevladuje katoliška vera, v spodnjem (severnem) luteranska, družine imajo praviloma veliko število otrok.
Pasijon v Chroščicah uprizarjajo vsakih 10. let, uprizoritve v zadnjih obdobjih na prostem blizu cerkve. Za vsako uprizoritev pripravijo novo besedilo in glasbo. V letošnji uprizoritvi je sodelovalo okrog 300 igralcev, pripravili so pet ponovitev, vsako si ogleda med 800 in 1000 ljudi. Njihov kraj je letos praznoval 800-let od prve pisne omembe.
Rednega letnega srečanja združenja Europassion se je letos udeležillo 31 pasijonskih skupin iz 11 držav, udeležencev je bilo več kot 150. Srečanja se je udeležila tudi sedemčlanska skupina iz Škofje Loke, ki je navzoče vabila na ogled Škofjeloškega pasijona 2026. V uradnem programu je Andreja Ravnihar Megušar skupaj s Flaviom Sialinom, predsednikom italijanskega združenja pasijonskih mest, predstavila pasijon Kalvarija – Calvario – Onkraj bodeče žice, ki so ga slovenski in italijanski pasijonci uprizorili 14. junija 2025 v Gorici in Novi Gorici v okviru evropske prestolnice kulture GO! 2025. Jože Štukl pa je vse navzoče povabil na Škofjeloški pasijon 2026.
Udeleženci so si v petek in soboto ogledali zanimivosti krajev Lužiških Serbov in se udeležili svete maše v cerkvi sv. Juda in Tadeja, ki jo je vodil tamkajšnji katoliški škof H. Timmerevers.
Za Muzejsko društvo Škofja Loka zapisal: Aleksander Igličar
Od četrtka 11. septembra do nedelje 14. septembra 2025 je v nemški vasici Crostwitz v bližini Bautzna potekalo redno letno srečanje združenja Europassion, ki povezuje okrog 80. pasijonskih krajev iz več kot 16 evropskih držav. Letos se ga je udeležilo preko 140 članov iz 10 evropskih držav.
Kongresa se je udeležila tudi številčna delegacija iz Škofje Loke. In sicer Jože Štukl v vlogi uradnega predstavnika Občine Škofja Loka, Jernej Tavčar v vlogi delegata Občine Škofja Loka, Ema Nunar iz Zavoda 973 ter člani Pasijonskega vetra: Andreja Megušar, Aleksander Igličar, Urša Florjančič in Klemen Karlin. Letošnji kongres smo v pasijonskem duhu medsebojnega sodelovanja kar v največji meri izkoristili za široko promocijo Škofjeloškega pasijona, ki bo ponovno uprizorjen v letu 2026.
Letošnji kongres Europassiona se je odvijal pri Lužiških Srbih. To je majhna slovanska etnična manjšina, ki živi v Vzhodni Nemčiji blizu meje s Poljsko na območju zveznih dežel Saške in Brandenburga v pokrajini Lužica, od koder izhaja tudi njihovo poimenovanje. Predstavljajo avtohtono etnično in jezikovno manjšino, ki nikoli ni imela svoje države. Danes živijo pomešani med nemškim prebivalstvom in so dvojezični. Od večinskega prebivalstva se razlikujejo v jeziku, kulturi in deloma tudi v religiji. Večinoma so evangeličani, deloma pa tudi katoliki.
Osrednji dogodek europasijonskega druženja je bila poleg kongresa tudi tamkajšnja pasijonska igra. Z njenim uprizarjanjem so začeli leta 1933, čeprav po drugi svetovni vojni v času obstoja Nemške demokratične republike uprizoritev ni bilo. Z uprizarjanjem so nadaljevali po političnih spremembah po letu 1990. Od leta 1995 pasijonsko igro uprizarjajo na vsakih 10 let. Najprej so jo igrali v cerkvi, potem pa tudi na prostem. Za vsako uprizoritev pripravijo novo besedilo in glasbo. V letošnji uprizoritvi je sodelovalo okrog 300 igralcev, pripravili pa so pet ponovitev. Leto 2025 pa ni posebno samo po tem, da po desetih letih ponovno uprizarjajo pasijonsko igro ampak tudi po tem, da v tem letu mineva 800 let od prve omembe vasi Crostwitz, ki danes šteje okrog 1.000 prebivalcev.
Zapisal: Jože Štukl
