Škofjeloški pasijon v klekljani čipki

V lanskem letu smo k sodelovanju pri projektu povabili Vido Kejžar, priznano škofjeloško risarko vzorcev za klekljano čipko, ki se je vabilu z veseljem odzvala. V nadaljevanju objavljamo njene misli, občutke in razmišljanje ob risanju vzorcev.

“Naj se najprej predstavim: v prvi vrsti sem človek izzivov. Moja življenjska in poklicna pedagoška pot sta me vedno znova in znova postavljali pred izzive, ki sem jih morala premagati, če sem želela v življenju držati glavo nad vodo. Pri tem pa sem hitro ugotovila, da me nekateri izzivi še posebej privlačijo. Izzivi, povezani z ustvarjanjem in oblikovanjem, so adrenalin, ki se mu težko uprem. Zato nisem dolgo razmišljala, ali naj se pridružim projektu združevanja Škofjeloškega pasijona in klekljane čipke.

S klekljano čipko sem odrasla. V mojih spominih stara mama vedno sedi za punkljem. Mati je bila pedagoginja in strokovna učiteljica klekljanja z bogato zbirko avtorskih vzorcev. Po njeni smrti sem začela z risanjem avtorskih vzorcev tudi sama, saj nisem želela, da ta bogata slovenska tradicija, ki se je močno uveljavila tudi na Škofjeloškem, preide v pozabo. Klekljarskega znanja sem imela dovolj, pridobila sem tudi likovno izobrazbo, saj sem končala študij na pedagoški akademiji, smer likovna vzgoja in zgodovina. Že v diplomski nalogi z naslovom Od tradicionalno do sodobno oblikovane klekljane čipke sem iskala možnosti za njen razvoj v prihodnosti in temu sledim še danes. Sodobno čipko razumem kot samostojno likovno stvaritev. Z njenimi svojskimi izraznimi sredstvi jo skušam posredovati kot avtonomno umetniško sporočilo. Upoštevam izkušnje tradicionalne slovenske čipke, zlasti njene vrhunsko razvite in preizkušene tehnične prvine, obenem pa jo skušam oblikovati po sodobnih načelih likovnega izražanja in oblikovanja.

Na ta način sem se lotila izziva ustvariti trinajst podob, ki sestavljajo Škofjeloški pasijon. Seveda sem si pred leti z zanimanjem ogledala predstavo pasijona, saj mi je predstavljal vir zgodovine, ki me je vedno privlačil. Nekaj osnov Svetega pisma sem pridobila že med študijem umetnostne zgodovine, vendar pa to ni bilo dovolj, zato sem se najprej poglobila v svetopisemske zgodbe, ki sestavljajo Škofjeloški pasijon. V vsako posebej, z njenimi glavnimi liki in vsem pripadajočim simbolizmom. Že pri prvi podobi sem vedela, da moram slike postaviti v bogat arhitekturni prostor Škofje Loke, kjer se je pasijon odvijal že od svoje prve uprizoritve.

Nastale so prve kompozicijske zasnove, sledili sta podrobna izpeljava motivov in izbira klekljarskih tehnik. Odločila sem se za tradicionalne tehnike: široki in ozki ris, kitico, platno, polpremet, rogljičke, slince, satovje in druge različne mrežice, značilne za klekljanje v našem prostoru. V nasprotju s tradicionalno čipko, ki je vedno v celoti izdelana iz enega materiala, pa pri izpeljavi teh vzorcev dopuščam kombinacijo tanjše in debelejše niti skupaj, če je to potrebno zaradi kompozicije oziroma za poudarjanje linije ali motiva.

Skice za vzorce za klekljane čipke z motivi Škofjeloškega pasijona.

Pri oblikovanju in izdelavi vzorca za čipko – predloge je treba veliko pozornosti nameniti tudi tehničnim vprašanjem, izbiri klekljarskih tehnik oziroma iskanju možnosti, kako izpeljati določeno likovno vsebino. A to ni enosmerni proces. Kakor je treba za vsako likovno prvino poiskati ali razviti ustrezno tehnično izvedbo, tako na drugi strani razpoložljive tehnične rešitve in učinki dajejo pobude in ideje za nove likovne rešitve. Zato predloga ni določena že s prvo fazo izdelave, ampak se sproti gradi v njenem celotnem nastajanju.

Vzorci za klekljane čipke z motivi Škofjeloškega pasijona.

Seveda pa skica ni dovolj, da bi klekljarica lahko natančno izdelala čipko. Slediti morata zelo natančen izris skice in tehnično navodilo za izdelavo. V začetku groba, ploskovno črtna predstava čipke se s tehničnimi prvinami, vplivom materiala in teksture bogati in dobiva svojstveno podobo, v kateri se govorici motivov, kompozicije in tehnike pridruži zlasti še govorica materiala in izdelave. Tako delo lahko pravilno in estetsko izpelje le dobro izurjena klekljarica.

Kakovostna čipka je umetnina, ki ji velika količina zelo zahtevnega ročnega dela daje posebno vrednost. Nedvomno je čipka svojevrsten del likovne preteklosti, verjamem, da tudi prihodnosti.

Moj izziv se s tem zaključuje. Podobe škofjeloškega pasijona so v moji glavi živele leto dni, sedaj pa jih počasi prepuščam vam v izziv.”

Projekt izvaja Zavod 973 v sodelovanju s Klekljarskim društvom Deteljica Gorenja vas, sodelujeta pa tudi Klekljarsko društvo Cvetke Žiri in Klekljarska sekcija pri Turističnem društvu Železniki.

Podporniki projekta so Občina Škofja Loka, Občina Gorenja vas-Poljane, Ministrstvo za kulturo in Slovenska nacionalna komisija za Unesco.

Avtorica skic in vzorcev na fotografijah: Vida Kejžar

Foto: Ema Nunar

Pretekla objava je dostopna na spodnji povezavi.

1. Predstavitev projekta