Živi v vasi Reteče blizu Škofje Loke. Po poklicu je tiskar. Veliko svojega časa namenja ljudskemu gledališču, ki ponuja širokim množicam možnosti za: javne nastope, premagovanje treme, spoštovanje do materinega jezika, druženje z različno mislečimi ljudmi, izmenjavo mnenj, raziskovanje različnih plasti človekovega bivanja …

Vodila pri režiji: v gledališki proces sprejeti vsakogar, tudi tistega, ki prihaja nasproti, kajti prepričan je, da vsak pride s posebnim osebnim razlogom in da režiser nima pravice, da bi »iskalca« zavrnil. Dvigovati duha v vseh sodelujočih s skupnim končnim ciljem, odmik od materializma k duhovnosti, združiti posvetno in cerkveno v skupno dobro, poudariti in prebuditi vrednost prostovoljstva danes. Spodbujati sodelujoče, gledalce in ostale ter skupaj ponovno obujati in živeti človeške vrednote kot so poštenje, skromnost, delavnost, solidarnost, medsebojno spoštovanje … Vedno znova si želi do potankosti proučiti izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona in v njem odkrivati ter realizirati še neodkrite zaklade. Pasijon mu ponuja možnost, da preko gledališkega medija vzpostavi komunikacijo z Njim in išče Resnico.

Pri uprizoritvah leta 2009 je povečal število sodelujočih in k sodelovanju povabil tudi zamejske Slovence. Obogatil je glasbeno osnovo, nastalo je več novih skladb za uprizoritve in zvočni posnetek »tabulatute« (poseben glasbeni zapis), ki je bil priložen kot listič k izvirniku, in sicer glasba za lutnjo (trije menueti). Da bi dal priložnost osebnega doživetja pasijona je povečal udeležbo Adamovih otrok, dal priložnost pihalnim godbam, pridružil mlade intelektualce – dijake Škofjeloške gimnazije v zboru Ljudstvo, vzpodbudil je domačega mojstra, da je izdelal 6 novih bobnov … Uprizoritvam je dal nov zunanji okvir prisotnost sodobnega človeka, ki vedno znova pada dol, a se ozira kvišku, da bi našel odgovore na različna težka življenjska vprašanja. Po njegovi zamisli, so v času uprizoritve, Škofjeloški grad in večino cerkev, od koder prihajajo pasijonci, osvetlili z rdečo barvo, ki predstavlja trpljenje in ljubezen.

Borut Gartner je režiser Škofjeloškega pasijona 2021. Vedno znova poudarja, da je počaščen, kadar se lahko dotakne pasijona. Ponosen je, da lahko sodeluje z »množico angelov« katero sestavljajo požrtvovalni vodje igralskih skupin, konjeniki, različni visoko spoštovani umetniki, gasilci, skavti, zdravniki … in množica dobromislečih Škofjeločanov in ljudi iz okolice, ki na različne načine podpirajo in soustvarjajo Škofjeloški pasijon. Prepričan je, da je skupnost pomembnejša od posameznika. Pomembna so mu tudi pasijonska romanja na katerih se trudi vzpostaviti medverski dialog.