Oh, ti okrutna smrtna ljubezen. Že na začetku stvarjenja sveta si ranila in premagala srce Adama. Zaslepljen in zasužnjen od tebe  je iz grešne ljubezni okusil prepovedan sad. S tem grižljajem je pregnal sebe  z vsem svojim potomstvom iz raja v truda polni svet. Adam, zakaj nisi takoj v pepelu zadušil grešne ljubezni, da ti je prizadejala večno škodo na duši in na telesu?

Oh, Adam, zaradi tebe so vsi postali podložniki, ne le vročega delovnega potu, ampak mrzlega smrtnega potu. Odtlej ga preliva vsakdo, naj bo papež ali škof, cesar ali kralj, saj vsakogar doleti časna, lahko pa tudi večna smrt

Večno smrt, pa, oh bi okusilo še več duš, poglobljenih v okrutnem peklu, če ne bi prišel Odrešenik, da popravi škodo grešne ljubezni. Pomni, o hudobna in grešna ljubezen, da je s teboj prišlo na svet vse zlo.

Vsemogočni bo prišel in s trpljenjem svojega Sina Obrisal greh sveta. Tudi cehovske bratovščine Škofje Loke se veselijo odrešenja skupaj s svojimi zavetniki. Glej, njihovi angeli priprošnjiki že napovedujejo trpljenje.

Zaradi neskončne božje ljubezni je grehu napovedan sovražni boj. Jezus je zato prišel na svet in zbral okrog sebe dvanajst apostolov.

Da bi apostoli greh še huje preganjali in ga čim hitreje premagali, jim je Jezus dal v pomoč svoje dragoceno telo in kri kot trden oklep in kopje.

Res je, da je silni Samson bojeval junaški boj. Bojeval se je tako dolgo, da je z lastno nadvse slavno smrtjo podrl na tla vse svoje sovražnike. Toda še bolj junaški boj si upa bojevati neskončna ljubezen Jezusova z grehom. Njen boj traja dlje od Samsonovega, z veliko silnejšim sovražnikom. Ljubečemu Kristusu je ta boj iztisnil prvič obilo dragocene krvi iz svetega telesa.

Da, po pravici poti naš Odrešenik krvavi pot, ko na svojih plečih nosi mogočno breme vseh grehov sveta. Jemlje jih nase po ukazu svojega nebeškega Očeta. A to še ni dovolj; sovražnikom ga je izdal Judež, eden izmed dvanajsterih.

Njegov boj ljubezni je divjal še huje: Ko ga je greh ujel, zvezal in bičal, je z velikim potrpljenjem  prejel toliko udarcev z bičem. Od temena njegove glave do peta ni bilo na njem najti zdravega mesta.

Nepoškodovano je ostalo le teme njegove glave, zato ga je greh kot lažnega kralja zasmehoval in s trnjem kronal.

Premislite, oh, kristjani, kdo je vsemu temu vzrok! Te misli naj vam izvabijo iz oči ne le navadne, ampak tudi krvave solze; kot spokorniškemu sv. Hieronimu in vsem drugim spokornikom. Toda boja ljubezni še ni konec.

S pljuvanjem, zasmehovanjem in pretepanjem so Jezusa tako zdelali, da ni bil podoben človeku. Zato poslušajte Pilatove besede: »Ecce homo, glejte, to je človek.« Oh, ljubezen, kako stanovitna si, da se ne nehaš upirati grehu, svojemu tako okrutnemu sovražniku!

Prav On, ki prizanaša morilcem,  mora na svojih ramenih nositi  težko breme križa na goro Kalvarijo.

O, stanovitna ljubezen Jezusova, ti si premagala greh najbolj prav tedaj, ko si prejela poslednji sunek s sulico. A ne samo ti, temveč s teboj vsi deli sveta: Evropa, Azija, Afrika in Amerika. Združeni v resnični veri, v trdnem upanju in goreči ljubezni se te trdno oklepajo na nevarni plovbi po svetu.

Marija je zvesto sledila Jezusu. Veliko morje bridkosti ni moglo pogasiti njene velike ljubezni. Po tej je zaslužila, da je postala mučenica nad vsemi mučenci.

Tako kot kralj David prosi odpuščanja za svoj greh pred skrinjo zaveze, tudi vi, kristjani, pojdite za Jezusom, ki leži v grobu, premišljujte o njegovem  od ljubezni ranjenem srcu. Dopustite, da enako močna sveta ljubezen rani vaša srca, da boste s Kristusom in Marijo na veke slavili zmago nad grehom.